Ta čudoviti sneg!

Vožnja po snegu predstavlja izziv še tako izkušenim voznikom, saj je povsem specifična in skregana z veliko fizikalnimi pravili, ki smo jih vajeni z vožnje po suhi cesti. No, vsaj tako se zdi … Na avtomobil sicer delujejo ista sile kot pri vožnji po suhem, vendar pa se zaradi zmanjšanega trenja (oprijema) avtomobil na cesti vede povsem drugače. Še posebej to velja za avtomobile s pogonom na zadnjih kolesih. Avtomobilska industrija za našo varnost skrbi z vedno bolj inovativnimi elementi elektronike, ki vozniku priskočijo na pomoč v izrednih situacijah, vendar se nanje ne gre zanašati. Veliko bolj pomembno je, da se sami naučimo obvladati avtomobil do stopnje, ki nam omogoča, da se uspešno izvijemo iz še tako neverjetne in nevarne situacije.

Sneg je sicer najbolj priljubljena med vsemi padavinami. Žal je po nižinah v Sloveniji od leta 1998 postal prej izjema kot pravilo, a ga vseeno zapade toliko, da nas opomni, da je še vedno nekje blizu in da se splača investirati v zimske pnevmatike. Glede na spremembe podnebnih razmer, s katerimi so povezani vremenski ekstremi, lahko povsem realno pričakujemo dan, ko bo tudi po nižinah zapadla nepredstavljivo velika količina snega. V Sloveniji se nam tako lahko zopet ponovi rekordna zima 1951/52, ko je državo prekrila 150 (v Ljubljani) – 200 cm (Kočevje) debela snežna odeja. V Ljubljani je bilo sicer belih le 8 od zadnjih 30 božičnih juter, nazadnje se je prestolnica veselila božičnega snega pred 11. leti.

Kaj je sploh sneg?

Sneg je zimska padavina v trdnem agregatnem stanju, ki se tvori iz drobnih kapljic vodne pare v oblakih. Ko se v oblaku s temperaturo pod lediščem zrak zasiti z vodo (paro), ta preide iz plinastega agregatnega stanja v trdno. Tako nastanejo ledeni kristali, njihova oblika pa je odvisna od temperatur in stopnje vlage v okolici. Ledeni kristali imajo različne osnovne oblike, nekatere so zelo preproste, druge bolj zapletene. Vse snežinke pa imajo šest krakov, saj se molekule vode vedno razporedijo le pod kotom 60 ali 120 stopinj in tako lahko tvorijo le šestkotne ledene kristale.

Snežni rekordi v Sloveniji

• Največja višina snežne odeje: Kredarica, 700 cm, 22. april 2001.
• Največ novozapadlega snega v 24 urah: Dom na Komni, 125 cm, 29. marec, 1951 in 4. marec, 1970.
• Največ novozapadlega snega v 24 urah v nižinah (pod 500 m n. v.): Soča, 105 cm, 4. marec 1970
• Največ zapadlega snega v eni sezoni: Kredarica, 1662 cm, 2000/01
• Najdaljše trajanje snežne odeje: Kredarica, 290 dni, 1976/77 in 1984/85
• Najzgodnejše sneženje v nižinah (pod 500 m n. v.): Kotlje, 11. september 1972
• Najpoznejše sneženje v nižinah (pod 500 m n. v.): Nomenj, 10. junij 1974

Snežni rekordi po svetu

• Največ zapadlega snega v eni sezoni: smučišče Mt. Baker – Washington ZDA, 2896 cm, zima 1998/99,
• Največ povprečno zapadlega snega v eni sezoni: Sukayu Onsen, Japonska, 1764 cm, v obdobju 1981–2010
• Največja višina snežne odeje: Mt. Ibuki 1200 (m n.m.), Japonska, 1182 cm, 14. februar 1927
• Največji snežak, ki ga je zgradil človek: Bethel, Maine, ZDA, 37,21 m, 26. februar 2008

Kako voziti po snegu?

• Z občutkom, brez nenadnih gibov volana in močnih pritiskov na pedalke.
• S pogledom daleč naprej – le to nam omogoča prepotrebno predvidevanje.
• Vedno glejte v smer vožnje, tudi če izgubite nadzor. Roke namreč sledijo pogledu!
• Ob izgubi nadzora zavirajte “na polno” in ne popuščajte, saj ABS sistem poskrbi, da kolesa ne bodo zablokirala.
• Pri nizkih hitrostih na varen način (prazna cesta) z zaviranjem preverjajte stopnjo oprijema.
• Poskrbite, da boste imeli nameščene kvalitetne zimske pnevmatike, ki naj ne bodo stare.

Kaj pa, če avto vseeno zdrsne in ga zanese?

V vožnji po zasneženem cestišču je to povsem možen scenarij, ki pa zaradi prilagojenega načina vožnje (zmanjšano hitrostjo) največkrat nima hujših posledic. Poleg tega so ceste v neprijaznem vremenu praviloma bolj prazne in obdane s snežno “blazino”, ki avtomobil do določene mere zaščiti pred udarci. Pa vendar se nam lahko hitro zgodi tudi manj ugoden scenarij in nas odnese iz ovinka, ko nam nasproti pripelje drugo vozilo. Vaša reakcija mora biti odvisna od dejstva, kateri del avtomobila vam je odneslo. Če oprijem izgubijo prednje pnevmatike (praviloma pogonske), je manever precej preprost – za začetek spustite pedalko za plin in z občutkom zavirajte. Če pa vas začne “prehitevati” zadnji del avtomobila z volanom obrnite kolesa v nasprotno smer (če avto odnese v levo, zavrtite volan skrajno desno). Seveda tudi v tem primeru pohodite zavoro, ABS sistem pa bo v kombinaciji s sistemom za nadzor stabilnosti vozila poskrbel, da bodo kolesa hitro dobila oprijem, kar vam bo omogočilo varno ustavljanje oz. izogibanje potencialnim nevarnostim. Zagotovo pa je najboljši recept za “trening” tovrstnih situacij obisk tečaja varne vožnje, kjer manever lahko izpilite do potankosti!

Vozila s štirikolesnim pogonom (4x4)

Veliko je bilo napisanega in povedanega o 4x4 avtomobilih in njihovih prednostih, ko pride do vožnje v snegu ali poledici. Dejstvo je, da bo speljevanje tovrstnega avtomobila veliko manj zahtevno od takšnega s pogonom le na prednji ali zadnji osi. Vendar niti terenci in ostala 4WD vozila niso vsemogočna in pravzaprav omogočajo le lažje speljevanje ter vožnjo navkreber. Hkrati pa premalokrat slišimo, da so takšna vozila ponavadi težja, štirikolesni pogon pa nam žal ne pomaga pri zaustavljanju, niti nas ne more rešiti iz zavoja, v katerega smo pripeljali s previsoko hitrostjo. Posledice so zaradi praviloma višjih hitrosti in večje mase lahko precej neugodne, zato je zavedanje, da so tudi vozila s štirikolesnim pogonom še vedno le vozila, še kako pomembno.

Kako pravilno zavirati v sili?

Poleg danes standardnega sistema ABS se je v zadnjem desetletju paketu zavorne elektronike pridružil še sistem, ki ob nevarnostih poveča zaviralno moč. Raziskave so namreč pokazale, da večina voznikov nikoli v življenju zavore ne pohodi dovolj močno, da bi bil izkoriščen celotni potencial sistema ABS. Podatek, ki kaže ne to, kako nepripravljeni smo na takšne situacije. Pomislite, kolikokrat ste med vožnjo “na polno” pohodili zavoro in jo držali, kljub temu da ste v pedalu zavore začutili udarjanje in zaslišali čudno ropotanje (kar je pri polni obremenitvi zavore z ABS sistemom nekaj povsem običajnega)? Večina nikoli, prav zato je pomembno, da se tega vsaj zavedamo, če že ne preizkusimo na poligonu enega od centrov varne vožnje.

Nekaj krepkih o snegu!

• Mit, da so si vse snežinke med seboj različne, ne drži. Leta 1988 je strokovnjakom v ameriški državi Wisconsin uspelo ujeti in identificirati dve identični snežinki.
• Vse snežinke imajo resnično šest krakov, saj jih v to “prisilijo” molekule vode, ki se poravnajo le pod kotom 60 ali 120 stopinj.
• Sneg kljub vsesplošnemu prepričanju ni bel, ampak prozoren, vendar se svetloba težko prebija skozi snežne kristale, ki jo odbijajo, zaradi odboja pa sneg dojemamo kot belo maso.
• Letno Zemljo pobeli najmanj nekaj septilijonov (oz. 1042) snežink različnega izvora in oblik.
• Pravilno zgrajen iglu s pomočjo naše telesne toplote omogoča kar 30–40 °C višjo temperature od zunanje.
• Da glasno dretje v zasneženih planinah lahko sproži plaz, je k sreči le mit. Obstaja veliko potencialnih prožilcev plazov, a govorjenje v kakršnikoli obliki ne spada mednje.
• Sneg pa ni vedno romantičen in zabaven, saj lahko povzroči izgubo vida (snežna slepota), hkrati pa je odličen dušilec zvokov, kar je lahko velika težava v npr. prometu.
• Prva fotografija snežinke je nastala leta 1885, ko je v ameriškem Vermontu to uspelo Wilson-u Bentley-u, ki jo je s pomočjo mikroskopa uspel ovekovečiti.
• Naletavanje snega je mogoče tudi v Sahari, nazadnje je nekaj snežink padlo na pregovorno peklensko vroče področje leta 2016.